4/24/2012


A PA TI JA?


 

 
  

 


Nina Koželj presenetljivo združuje različne medije - kiparstvo, grafiko - v prostorske postavitve, kjer poleg likovne in vsebinske zgodbe gledalca nagovarja s humorjem. Sproščeno in igrivo se kaže tudi v svobodnem sestavljanju umetniških del iz plemenitih in neplemenitih materialov. Gre za mejo, ki so jo likovniki v zgodovini že uspeli premostiti in na novo definirati znotraj galerijskih prostorov. Avtorica modelira ognjevito, strastno in hitro. Energična likovna dogajanja v mediju grafike dobe v postavitvah protipol v ležerno razpotegnjenih telesih, v zavesti o šaljivih minljivostih prostoročasja. Humor je bil poudarjen kot odločujoči dejavnik v okoliščinah, kjer je razčlovečenje požiralo dostojanstvo in pravice ljudi, življenja (Viktor Frankl). Z razstavljanjem v prostorih bivših zaporov taka umestitev v prostor in čas še bolj rezonira. V likovnem svetu pa humorno sodi v področje igre. Gre za ustvarjalni ludus, bolj ali manj prikrit, a nujen element v ustvarjalnih procesih. Čemu se smejemo, ali smo zapeljani v smeh, del česa je naš smeh? Razprave o razlikovanju med visokim in nizkim v umetnosti se tako prijetno ugrezajo v skulpturah izdelanih iz mehke pene, v vabljivo zaokroženih obrisnih linijah. Predstavitvene zgodbe so v naslovih anekdotično zaokrožene.



 

 


Matic Sterle ustvarja multiplicirane vizualije iz znanih in neznanih rastriranih segmentov, v jeziku pikslov, dinamike, tempov in mnoštev. Likovno gostobesedje gverilsko prevzema vizualne pristope hipnotiziranja medijev, kjer so celo podobe nasilja privlačno zapakirane v informativno-zabavne celote. Poustvarjeni motivi odmaknjenosti in hladnosti so kot prispodoba mentalnega stanja dajdamske kulture, v čustveni moči kolorita nas nagovarjajo prvinsko, skoraj ritualno. Celopostavni mesar je upodobljen neposredno pred nami, opravilen in neposreden. Je nosilec piramidalno zasnovane centralne kompozicije. Poudarek se izteka v delovnih rokah. Pravi nosilec psiholoških portretnih vsebin bi znal biti srh, zagotovo bivanjsko nelagodje. Emblematični simbol mesarja zavzema vsesplošne razsežnosti o pozicijah (ne)moči v medčloveških odnosih. Neposrednost telesnega in empatičnega deluje v kontekstu preizpraševanja problematike prehranjevanja ter našega ravnanja z okoljem. Drugi poudarjeni motiv je (sveti) piksel ali tv-ekranizacija naših domov in posledično naših stališč. Tako se likovnost spreminja iz berljivega v nedoločljivo brezprostorje mreže, vertikalno in vzdolžno potekajočih linij. Estetizirano množenje poustvarja tisti trans prostor, v katerega stopa odjemnik medijskih vsebin. Motnje ali prekinitve v oddajanju so zaželjene.



 Sonja Grdina v svojem likovnem ustvarjanju izpostavlja čisti likovni jezik. V umetniških avtorskih grafikah stopa v ospredje ekspresivna poteznost širokih linij, izzivi bogastva grafične izraznosti, širina neposrednosti nanosa in poteze. Kompozicije so oblikovane v napetem grajenju med silnicami soočenja, polnega in praznega, temnega in svetlega, občutenja prvinskosti in neposrednosti v izrazu. Avtorica ustvarja učinke tudi v jeziku znakovne semantike. Poteza je bogata, zasičena površina, ustvarjena haptično, monumentalno lebdeča nad ozadjem odrivnega in hkrati razširjenega prostora. S temnenjem in praznino belega avtorica ustvarja prepričljiv likovni prostor izpraznjenega kot domicila za bivanje vsebin likovno doživetega, psihološko anonimnega, odprtega in dobro strukturiranega sveta. Likovno gledano spadajo dela v izreko tašizma in zgodovinsko izkušnjo informela. V interpretativnih poudarkih gre za izražanje izjemnih ustvarjalnih in osebnih trenutkov, ko v modernističnih in skoraj docela abstrahiranih delih živi pretanjen intimizem. Prav ustvarjalnost se kaže kot možnost razvijanja osebnega sveta notranje svobode. 



 



 
 




Matevž Sterle je likovnik, ki združuje umetnost in angažirano držo. Zgodovinski sijajni horariji živijo v koledarju ali svetlobnem oknu kot vorteksu sodobnosti, v katerem odsevajo domišljena manipuliranja današnjih centrov moči, konstruiran kaos, materialna in duhovna revščina. Prodajni in politični propagandni decorum je pripeljan do absurdnih meja z namenom, da nas zbudi iz samozadovojnega ždenja in prikrite apatije. Podobe se v kolažiranem pristopu, skozi princip poenotenja in odtujevanja hkrati, v pretiranem zglajenju in drobljenju napetih površin, pomensko izgubljajo. Celoto preveva občutenje napihnjenega in pregorelega. Pop kolorit ne more prikriti izumetničenosti cvetov. Poudarki so daleč od romantiziranih sanjarij; naša kulturna krajina, narava in biotska sobivanja se pod agresivnimi kupoprodajni pritiski spreminjajo kot še nikoli poprej. Osebna svoboda trklja ob pravice in dolžnosti (uspešnega modela dobrega) državljana, torej večjega telesa skupnosti. Sporočilnost likovnih del afirmira nujnost neodvisnega razmišljanja in ravnanja. V dadaistično zlogovanem naslovu razstave a pa ti ja?,  povzdignjeno v vprašaju, se nakazuje komunikacijska zmožnost v prostoru skupnega bivanja.

Ina Širca

Ni komentarjev:

Objavite komentar